1. Ali se lahko radiodifuzno oddaja (ali drugače priobči javnosti) glasbena dela članov SAZASa, ne da bi radio to glasbo prijavil SAZASu in zanjo plačeval prispevke?
Javna priobčitev glasbenih del ni mogoča brez dovoljenja kolektivne organizacije, v konkretnem primeru Združenja SAZAS. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) namreč v primeru javne priobčitve neodrskih glasbenih in pisanih del (male pravice) določa obvezno kolektivno upravljanje. To pomeni, da v primeru javne priobčitve avtor, član ali nečlan kolektivne organizacije ne more samostojno upravljati svojih pravic, saj jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi samega zakona, tudi brez pooblastila avtorja.
2. Ali se lahko radiodifuzno oddaja (ali drugače priobči javnosti) glasbena dela avtorjev, ki niso člani SAZASa, ne da bi radio to glasbo prijavil SAZASu in zanjo plačeval prispevke?
Kot izhaja iz odgovora pod točko (a), to ni mogoče.
3. Ali se lahko radiodifuzno oddaja glasbo avtorja, ki izrecno ne želi, da kdorkoli v njegovem imenu kolektivno upravlja z njegovo avtorsko pravico?
Kot izhaja iz odgovora pod točko (a), to ni mogoče. Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic – to vključuje tudi odpoved pravicam.
4. Ali se lahko radiodifuzno predvaja glasbo avtorjev, ki niso člani SAZASa in svojo glasbo ponujajo pod prostimi licencamni (torej licencamni, ki dajejo pravico do javne priobčitve dela), ne da bi zato radio plačeval prispevke SAZASu?
Kot izhaja iz odgovora pod točko (a), to ni mogoče. Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic – to vključuje tudi odpoved pravicam in ponujanje glasbe pod prostimi licencami.
5. Katera glasbena dela nečlanov SAZASa se lahko predvaja radiodifuzno (ali drugače priobči javnosti) ne da bi radio zato plačeval prispevke SAZASu?
Prosto se lahko predvajajo samo glasbena dela, ki niso varovana z avtorsko pravico. Takšna so npr. glasbena dela, na katerih je avtorska pravica že potekla (če je minilo več kot 70 let od smrti avtorja) ali če gre za ljudske umetniške stvaritve. Pri slednjih je potrebna previdnost, saj je predelava takšnih del tudi lahko varovana kot avtorsko delo. Pri tem velja opozoriti, da tudi na avtorsko nevarovanih delih, ki so posneta, obstajajo sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, ki jih pri nas upravlja Zavod IPF
6. Ali je za priobčitev javnosti glasbenega dela, ki ga je ustvaril avtor /nečlan SAZASa/ za vizualno ali intermedijsko delo, potrebno plačevati prispevke SAZASu?
Če gre za neodrsko glasbeno delo, potem menimo, da je potrebno.
7. Ali se lahko radiodifuzno oddaja (ali kako drugače priobči javnosti) odrska glasba avtorjev, ki so člani SAZASa in za to ni potrebno plačevati prispevkov SAZASu?
Obvezno kolektivno upravljanje v primeru javne priobčitve velja za že objavljena neodrska glasbena dela. To pomeni, da se pravice za odrska glasbena dela urejajo individualno. Če bi avtor za upravljanje pooblastil Združenje SAZAS, bi tudi v tem primeru te pravice urejali z njim. Vendar je potrebno vedeti, katera dela sodijo v krog odrskih glasbenih del. Pojem »neodrski« se ne razlaga v smislu fizičnega odra, na katerem poteka javna priobčitev, temveč v smislu dramaturške zgradbe in izvedbe avtorskega dela (tako dr. Miha Trampuž, Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic: Ureditev v Sloveniji in Evropski skupnosti, GV Založba, 2007).
8. Ali se lahko radiodifuzno oddaja (ali kako drugače javnosti priobči) neizdana / neobjavljena (nedokončana – demo) glasba avtorja, nečlana SAZASa in za to ni potrebno plačevati prispevkov SAZASu?
Obvezno kolektivno upravljanje v primeru javne priobčitve velja za že objavljena neodrska glasbena dela. Za neobjavljena glasbena dela torej ne velja režim obveznega kolektivnega upravljanja pravic. Objava po ZASP pomeni, da je avtorsko delo z dovoljenjem upravičenca postalo dostopno javnosti. O izdaji pa skladno z ZASP govorimo takrat, ko je zadostno število že izdelanih primerkov z dovoljenjem upravičenca ponujenih javnosti ali danih v promet.
9. Ali se lahko radiodifuzno oddaja (ali kako drugače javnosti priobči) improvizirana elektronska ali akustična glasbena dela, odigrana v živo pred mikrofonom, članov ali nečlanov SAZASa, brez plačevanja prispevka SAZASa, in za to ni potrebno plačevati prispevkov SAZASu?
Če se varovano glasbeno delo, ki je bilo že objavljeno, priobči javnosti – ne glede na izvedbo, je potrebno urediti pravice z Združenjem SAZAS.
10. Ali lahko radiodifuzno oddajamo, ko napovedovalec ali kdorkoli drug poje (svojo v tem trenutku improvizirano melodijo) v mikrofon, brez plačevanja prispevkov SAZASu. Kaj pa če takšno melodijo odigra z glasbenimi ali elektronskimi instrumenti?
Če se varovano glasbeno delo, ki je bilo že objavljeno, priobči javnosti – ne glede na izvedbo, je potrebno urediti pravice z Združenjem SAZAS. Sem torej ne zapadejo primeri, ko bi si napovedovalec sproti izmišljeval melodijo, saj takšna glasba ni bila objavljena. Pri tem ni pomembno, za kakšno izvedbo gre (igranje na inštrument ali petje).
11. V kakšne namene gredo sredstva, ki jih kolektivne organizacije pobirajo v imenu nečlanov? Kako je to zakonsko določeno?
V skladu z ZASP mora kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti nameniti za avtorske honorarje članov in za pokrivanje stroškov poslovanja, v skladu z letim načrtom, ki ga sprejme skupščina kolektivne organizacije. Ker kolektivna organizacija v primeru obveznega kolektivnega upravljanja pravic te upravlja tudi za nečlane, mora zbrana nadomestila na podlagi dostopnih podatkov deliti tudi njim.
12. Ali se lahko radiodifuzno predvaja glasbo avtorjev, ki so umrli pred več kot 70 leti, če so izvajalci te glasbe prenesli svoje materialne pravice na proizvajalca fonogramov v nekomercialne namene (namenjeni so izključno arhiviranju založnika) in je proizvajalec fonogramov založnik, ki bi radiu dovolil predvajanje teh fonogramov.
To je vprašanje pogodbenega razmerja med izvajalcem in proizvajalcem fonogramov. Če je izvajalec izključno dovolil snemanje svoje izvedbe za namen arhiviranja, je lahko uporaba posnetka za druge namene kršitev pogodbe.
13. Ali je soundscape (posnetki zvokov okolice) glasbeno delo in je za priobčitev javnosti takega dela tako potrebno plačevati prispeveke SAZASu?
Po ZASP so avtorsko pravno varovana avtorska dela, ki pa morajo izpolnjevati določene predpostavke, da jih opredelimo kot taka. In sicer morajo biti individualne, intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Če posnetki zvokov izpolnjujejo te kriterije, potem jih je mogoče šteti za avtorsko delo, avtor pa najem uživa vse pravice.
5 Comments