Nedelja 19. Januar 2014, 19:19, park Tivoli (tivolski grad) in radioCona
Brane Zorman Field Frequency Flux
(in-situ zvočni sprehod)
Prizorišče performansa, ustvarjenaga a podlagi zvočnih sprehodov (sound-walk) Field Frequency Flux je park kot prostor odmika od mestnega vrveža prezasičega z informacijami, kmunikacijo in drugimi dražljaji, kin as odmikajo od poslušanja. Posameznik sredi parka vstopi v tišino in praznino zimske noči. Opremljen je z radijskim sprejemnikom, kot prevajalcem in lovilcem oddaljenih elektromagnetnih zvočnih vsebin. Na sprehodu se ulovljena sporočila spajajo z zvoki speče narave izven dosega urbanega področja in tako posameznika popeljejo k organski, zemeljski zvočnosti, ki vsebuje drugačno sintakso od vsakdanjega jezika. V lovljenju preseka oddaljenih elektromagentnih vsebin in atmosferskih zvokov narave se vzpostavlja prostor domišljije in oživljanje spominov v izvirno in intenzivno izkušnjo.
Field Frequency Flux gradi na vsakdanji dejavnosti hoje in vsakodanjih zvokov na katere pogosto zaradi prekomerne zvočne onesnaženosti in dnevne rutine, nismo pozorni. V teh nepretencioznih dejanjih se udeleženec transformira v kompozitorja in slikarja, ki izbira, prebira in sestavlja zvočne slike in prostorske podobe v svojo lastno zgodbo (izkušnjo). Field Frequency Flux je so-kreacija, dialog in povezava vzpostavljena na različnih ravneh; med udeležencem in naravo, udeležencem in zvočno krajino, ki ga obdaja ter hkrati med enotami vsakokratne vzpostavljene skupnosti. Je predstava, vzpostavljena kot odprto delo, v katerega je posameznik povabljen da jo ozavesti, dopolni, nadgradi ali transformira s (so)udeležbo.
Field Frequency Flux gradi drugačen gledališki dispozitiv ali ustaljene konvencije tega medija preobraža s podčrtovanjem odprtosti dogodka temelječega na kontingenci, mapiranju nekega specifičnega mesta kot vsakokratno spremenljivega odra z nepredvidljivim koncem. Na ta način postanemo nenadno sami del mesta, kjer se predstava/performans odvija, pri čemer nenehno drsimo med različnimi pozicijami: flaneurja, gledalca, poslušalca, performerja, soustvarjalca dogodka.
Field Frequency Flux je poseg v “fiziologijo” parka kot nekega specifičnega, skorajda utopičnega prostora v urbani krajini, še posebej zato ker namerno gradi začasno skupnost, prebudi občutek enotnosti in povezanosti ter na podlagi intenzivne izkustvene situacije inicira tudi drugačno percipiranje (prostora in zvoka), ki v soodvisnosti odpirata mnoštvo vstopov v sam gledališki dispozitiv. Je poskus srečanja, komunikacije brez jezikovnih sredstev, raziskovanja in izmenjave med udeleženci zasledujoč orkestracijo večerne zimske idile.